torek, 03. januar 2012

Živalski vodnik veverica


~ zbiranje, aktivnost, pripravljenost, integracija dela in igre, skrb za prihodnost ~

Zbiranje, nabiranje, shranjevanje, akcija, igrivo tekanje po drevesu gor in dol – to so aktivnosti, ki jih brez izjeme povezujemo z veverico, kadarkoli pomislimo nanjo.

Veverica je mojstrica aktivnosti, dela, zbiranja hrane in sredstev za čas počitka, je mojstrica povezovanja igrivosti in obveznosti. To je tudi njeno glavno sporočilo: prenehajmo jemati svoje življenje tako zelo resno in si vzemimo čas in prostor tudi za igro in počitek.


Zakaj ne bi v svoje vsakdanje obveznosti vnesli vsaj malo zabave in igre? Smo postali odrasli zato, da se bomo obnašali resno, zategnjeno, polni skrbi? Kaj pridobimo s takšnim delovanjem? Kakšno sporočilo dajemo otrokom in generacijam za nami? Življenje je na trenutke zares lahko stresno, vendar tega občutka ni niti zdravo niti smiselno preliti na celotno naše življenje. Vsepovsod se skriva polno zabave in igre, če se le odpremo tem možnostim.

Tudi veverice vedno izkoristijo čas za druženje, zabavo in igro. Ob nabiranju hrane in tekanju z drevesa na drevo se veverice kar naenkrat začno igrati, lovijo se po drevju in počnejo raznorazne norčije. Močna “medicina” veverice je torej harmonija med aspekti življenja – delo-igra, akcija-počitek …

Vse leto, še posebej ob koncu poletja in jeseni,  veverica pridno išče oreščke, zbira, koplje jamice v zemljo in vanje skriva svoje “zaklade”. Pri tem ne nabira kar vsega po vrsti, temveč le tisto hrano, ki je zanjo kar najbolj koristna in katero uživa čez zimo. Kljub vsej skrbnosti pri nabiranju oreščkov pa je, smešno, veverička nagnjena k temu, da čez zimo rada pozabi, kam je skrila večino oreščkov. Z vsakim pozabljenim oreščkom v zemlji nehote sadi nova drevesa ter tako ohranja gozd živ in mlad. Tudi mi se lahko osredotočimo na tisto, kar je res potrebno in nujno za nas in pri tem enostavno “pozabimo” ves balast, ki za nas ni ne nujen ne koristen. “Medicina” veverice nas uči tudi, naj ne bomo preračunljivi. Delajmo stvari in obveznosti skrbno in v pripravljenosti, po naših najboljših močeh. Tako kot veverica z največjo skrbnostjo nabira in shranjuje hrano za zimo. Ko enkrat, tako kot veverička posadi orešček v zemljo, “posadimo” naše delo in energijo, pustimo času čas in prepustimo tok dogajanja življenju. Ne obremenjujmo se s tem, kaj bo, kako bo, kdaj bo … Življenje samo bo spontano pokazalo, kateri “posajeni oreščki” bodo naša hrana, kateri pa niso bili namenjeni nam, temveč svetu, ki ga bodo ohranili živega in mladostnega. Vedimo, da nič, kar pride od nas, ni bilo zastonj ali pozabljeno. Vedno je nekaj za nekaj dobro.

© Urška Korun, svetovalka za osebnostno rast in naravno zdravljenje

društvo Pesem duše

www.pesem-duse.com