sreda, 16. maj 2012

Zdravilni učinki savnanja in njegove koristi za duhovni razvoj (1.del)

Beseda savna izvira iz Skandinavije in je starodavna oblika zdravljenja, ki jo poznajo vse domorodne kulture. Poznamo majevsko kolibo za znojenje, mehiški tameskal, islamski haman, japonski muši-buro, rusko banjo, kolibo za znojenje ameriških Indijancev in tudi vroče kopeli v indijskih ajurvedskih priročnikih. Savne omenjajo tudi egipčanski spisi, kopeli z vročim zrakom so poznali tudi Grki in Rimljani, Nemci, Turki in drugi. V Evropi so najbolj znani uporabniki savne Finci. Osnovni namen savne je segreti telo za nekaj stopinj, to pa reagira tako, da skuša temperaturo znižati s pospešeno krvno cirkulacijo in znojenjem. Pregrevanje telesa in njegov odziv imata številne fiziološke učinke. Segrevanje telesa pomaga pri uničevanju bakterij, virusov in tumorjev. Znojenje pospešuje odstranjevanje strupenih kovin in kemičnih snovi, radioaktivnih delcev in drugih strupov.


Glavni razlogi za savnanje so torej izločanje različnih vrst strupov iz telesa, sočasno pa ima savnanje še druge pozitivne koristi. Najbolj opazno je sproščanje, ki ga savna nudi na zdrav način. Vročina, ki se razvije v savni sprošča mišice in živčni sistem, napetosti izginejo. Korist savne je tudi krepitev zdravja in zdravljenje. Z redno tedensko savno se izboljša cirkulacija krvi, kar spodbuja delovanje žlez, čiščenje kože. Savna omogoča tudi duhovni razvoj, saj je primeren prostor za meditacijo, molitev. Ameriški Indijanci in drugi jih uporabljajo za svoje svete obrede. Toplota in vzdušje spodbujajo razmišljanje o čustvih in duhovnosti. Lahko pa ga še spodbudimo s primerno glasbo, aromaterapijo.

Savnanje je tako koristno zaradi kombinacije desetih ali več učinkov na telo,  kar je čudovito in priča o zdravilni moči savnanja. Če hočemo razumeti učinke pa je koristno, da najprej razumemo delovanje savnanja. Učinki so razdeljeni na dve skupini. Tiste, ki nastopijo v prvi fazi in tiste, ki se pojavijo kasneje.

Na prvi stopnji savnanja se telesna temperatura ne spremeni kaj dosti pa tudi potenje ni izrazito, čeprav se tkivo že ogreva, ga telo obvlada s kroženjem krvi ter znojenjem. Druga stopnja se pojavi po desetih do trideset minutah, takrat se telo ne zmore več »braniti« pred vročino v savni. Telesna temperatura naraste, kri še bolj sili proti koži, srčni utrip se pospeši, začnemo se pospešeno znojiti. Lahko se počutimo vročično, težje dihamo, lahko postanemo omotični. Takrat bi najraje odšli iz savne, ampak to ni priporočljivo, razen če res ne moremo prenesti vročine. Nekateri najboljši učinki se pojavijo šele v drugem delu savnanja. V tej fazi temperatura naraste od ene do štirih stopinj, nikoli pa naj ne bi presegla 39,5 stopinj Celzija. Po savnanju lahko temperatura ostane povišana še kakšnih petnajst minut, enako še kratek čas čutimo utrujenost ali omotičnost. Zato je pomembno, da po savnanju počivamo četrt ure in telesu omogočimo, da začne spet normalno delovati.

Učinki na prvi stopnji:
  • Uravnovešanje avtonomnega živčnega sistema. Avtonomni živčni sistem se deli na dve  veji, simpatično in parasimpatično. Uravnovešanje avtonomnega živčnega sistema predstavlja  eno najpomembnejših koristi savnanja. Savnanje namreč zavira delovanje simpatičnega sistema – ki sicer aktivira organizem, ga pripravi na napor, deluje kadar smo aktivni tudi npr. v stresnih situacijah, ko tudi povišuje pritisk in pospešuje izločanje hormonov. Je sistem, ki deluje po načelu beg ali boj. Njegovi živci usmerjajo več krvi v mišice in organe in aktivira ščitnico in nadledvične žleze, kar zagotavlja dodatno energijo za beg ali boj. Zato imajo številni ljudje kronično preobremenjeno in vzdraženo simpatično živčevje in trpijo zaradi številnih simptomov, od izčrpanosti nadledvičnih žlez, utrujenosti, živčnosti in težav s krvnim sladkorjem. Simpatični živčni sistem je kataboličen, kar pomeni, da izčrpava telo. Energija je namenjena obrambi, ne pa presnovi in izločanju. 
Hkrati ko savnanje zavira delovanje simpatičnega živčnega sistema, pa spodbuja delovanje parasimpatičnega sistema. Ta sistem je anaboličen, kar pomeni, da je povezan z obnavljanjem telesa in deluje tako, da pomirja, upočasnjuje srčni utrip, obnavlja zaloge energije. To okrepi delovanje imunskega sistema ter sprosti mišice in živčevje. Tako razbremenimo ščitnico in nadledvične žleze, pospeši se prebava, telo pa lahko bolje vsrkava hranljive snovi. Njegovi živci torej spodbujajo prebavo, imunski sistem in organe izločanja, med katere sodijo  jetra, ledvice, trebušna slinavka, želodec in črevesje. Sicer parasimpatični živčni sistem deluje, če dovolj počivamo, smo umirjeni in sproščeni ter vedrih misli in ko spimo ali meditiramo. Je ključnega pomena za vse oblike zdravljenja. Če poskrbimo, da je naše telo čim dlje v zdravem, parasimpatičnem stanju, spodbudimo zdravljenje vseh vrst bolezni. Sicer sta simpatično in parasimpatično v nasprotju, večino časa je telo pod vplivom ene ali druge oblike. Ponavadi prevladuje simpatično, ker je povezano s človekovim preživetjem.

  • Znojenje je naslednji pomemben učinek, ki se sproži na prvi stopnji savnanja.  Sproži se, ker izhlapevanje vode s površine kože hladi telo. Vir tekočine v znoju je medcelična tekočina, ki je podobna limfi in vsebuje številne minerale in druge kemične snovi. Znojenje je posledica delovanja obeh živčnih sistemov, simpatičnega in predvsem parasimpatičnega. Ločimo različne vrste znojenja. Znojenje ki ga »pridelamo« med telovadbo, ko je telo pod vplivom delovanja simpatičnega živčnega sistema ima drugačno sestavo. Takrat je simulacija tega sistema nujna, s tem pa tudi zavremo delovanje organov, ki izločajo strupene snovi, saj so med telovadbo manj prekrvavljeni. Tako v savnanju z znojenjem, ko deluje parasimpatični živčni sistem, izločimo z znojem več strupov. Telo se mora tudi znojenja te vrste navaditi, postopoma se znojimo več, kasneje pa tudi izloča manj soli. Po savnanju je pomembno, da minerale nadomestimo.
  • Izboljšano sprejemanje kisika se razvije iz štirih razlogov: ko skuša telo znižati temperaturo, pljuča in koža dobita več krvi in lahko sprejmeta več kisika; celotno telo je bolje prekrvavljeno. Redno savnanje tudi spodbuja delovanje kože, dihala so bolj prehodna.
  • Odpravljanje zastojev krvi v notranjih organih. Savnanje poskrbi, da kri temeljiteje zaokroži po telesu. Pasivno zastajanje krvi v organih zavira njihovo delovanje in sprejemanje kisika. Ko se zavre delovanje simpatičnega živčevja, se požene kri proti koži in ublaži zastajanje v jetrih, ledvicah in drugih notranjih organih.
  • Sprostitev mišic in vezi. K temu pripomore okrnjeno delovanje simpatičnega živčevja, povečana prekrvavitev, odstranjevanje strupov in tudi večja alkalnost telesa.
Moje izkušnje z nekaj mesečnim savnanjem so, da sem odkril način za sprostitev in tudi meditacijo, ki je zelo enostaven zaradi zunanjega vpliva na telo. Kadar grem v savno, se namenoma izpostavim toploti in drugim okoliščinam, ki name vplivajo zelo sproščujoče. Največji vpliv je na telo, preko tega pa čutim vpliv tudi na svoje čustveno in psihično razpoloženje. Savnanje mi je najbolj všeč zato, ker deluje hitreje in učinkoviteje, kadar sem preobremenjen in delujem na »simpatičnem živčnem sistemu«, torej na način, kot sem ga prej opisal. Običajno sem potreboval ker precej več časa za prehod na drugačen nivo, oziroma mi je tak prehod lahko hitro uspel npr. v meditaciji, po tem pa sem se tudi hitro vrnil nazaj v isti ritem. Redko mi je uspevalo dlje časa ohranjati takšno počutje, praktično samo na dopustu ali kadar sem se udeležil kakšnih vikend delavnic.
Sicer je to običajno za večino ljudi v naši družbi, nastane pa iz tega lahko veliko problemov in mislim, da se vsakdo, ki dela na sebi, sreča z iskanjem rešitev za boljšo skrb in odnos do samega sebe. Jaz sem se pri tem tudi ujel v past, da sem se, kadar mi je šlo kaj narobe, ustavil samo toliko, kolikor je bilo potrebno, da sem problem razrešil in se spočil, potem pa sem drvel naprej z istim tempom, do naslednjega opozorila, naj se malo ustavim. Zdaj sem se tudi s pomočjo rednega savnanja začel bolj premikati v smer konstantnega uravnoteženega delovanja in med drugim sem tudi ugotovil, da niti ne znam počivati, dokler res nisem izčrpan in da sem prej slabo telesno poznal občutek popolne sproščenosti in umirjenosti. Zdaj ga lažje in pogosteje doživim, sem pa tudi ugotovil, da moram biti tudi za savnanje na določeni stopnji spočitosti in psihične sproščenosti že pred začetkom, drugače je manj učinkovito.

Z eksperimentiranjem sem tudi spoznal razlike med savnanjem in njegovimi učinki na prvi stopnji – t.j. med savnanjem v kratkih intervalih in med savnanjem v daljših intervalih. Pri slednjem lahko doživimo še globlje učinke in tudi veliko podporo za meditacijo. Več o teh izkušnjah in podrobnem opisu učinkov pa bom pisal v naslednjem prispevku.

Učinki na drugi stopnji:
  • Pospeševanje odmiranja šibkejših celic
  • Nastajanje beljakovin toplotnega šoka
  • Pospešitev srčnega utripa in izboljšan krvni pretok
  • Razkroj edemov, infiltratov in eksudatov
  • Normaliziranje delovanja encimov

Dodatne koristi infrardečih savn:
  • Globinsko pregrevanje tkiv
  • Izboljšanje delovanja molekul vode
  • Več jang energije

© David Jerebic, dipl. soc. del. in maser

društvo Pesem duše

www.pesem-duse.com

Vir: Savnanje zdravilna moč infrardeče savne; dr. Lawrence Wilson