ponedeljek, 03. december 2012

Razumevanje telesa skozi vidik alternativnega zdravljenja in uradne medicine

Kaj malo si lahko pomagamo z definicijami telesa po Oxfordskem slovarju, ki pravi, da je telo struktura iz kosti in mesa, tako pri človeku kot živali, živečo ali mrtvo, še manj po SSKJ, ki neupravičeno še bolj okrni definicijo telesa:  telo je snovni del človeškega ali živalskega bitja (po SSKJ).

Pa vendar telo ni samo po sebi umevno, plastično in nečutno, kakor dajejo občutek navedene definicije. Telo je odraz notranjega dogajanja, skritega pod kožo in razumom, je odraz nevidnega. Senzoričen pomen in funkcije niso vprašanje psihologije, so nekakšni mediatorji, ki jih različne kulture različno definirajo. Pogojuje jih način življenja v določeni kulturi, sam jezik, rituali, verovanja, skupnost in družba. Za primer predstavimo senzorični model okusa v kulturi Hindu (Indij), ki obsega raznovrstne ravni in v sanskrtu obsega kar šest términov za pokušanje. Drugi primer je primer za hojo, premikanje pri ljudstvu Anlo-Ewe[1]. Njihov jezik obsega celo več kot 50 terminov za različne kinestetične stile hoje.  

Zahodna misel ugotavlja delovanje hormonov in vseh senzoričnih sistemov, avtonomnega živčevja ter receptorjev. Posledični izvor namenijo  »križišču« v možganih t.i. talamusu, hipotalamusu in amigdali. Kaj poganja vse te funkcije in dejavnike, ostaja nejasno. Vse temelji na vzroku in posledici, večni začaran  krog. Pogled na telo je odvisen od kulturnega konteksta. 

Po Ichikawa[2], ki v našem kontekstu predstavlja azijski način mišljenja in odnos do telesa, je poudarek na funkciji t.i. mi in ki[3], medtem ko zahodni[4] svet deli receptorje na pet čutil[5], ti so:  sluh in vid (telereceptor), okus, vonj, dotik, toplota (eksteroreceptor), obstaja pa še endoreceptor, ki pa se odraža in odziva predvsem v mišicah, kitah in sklepih. 

Vzhodni svet temelji na »pravem« pomenu metafizike, kakor pravi Ichikawa,  kot poudarek na duši - notranji naravi, medtem ko ta pojem, v zapadnem svetu, predstavlja samó naravo. Odnos, zaznavanje in definicija telesa, je kulturno pogojen. 

Ichikawa razlaga pojem mi, katerega bi lahko prevedli kot »živeto telo«, kot naravni in duhovni obstoj istočasno ter istočasno lasten in družbeni obstoj. Prav tako razdeli svoj pogled na telo kot fenomen in telo kot struktura. Pri telo kot fenomen gre za vsakdanje zavedanje svojega telesa in telesa »drugih«[6], ki ga obkrožajo, le to pa razdeli še na telo kot subjekt, ki predstavlja telo znotraj katerega živimo in brez njega tudi cogito[7] ne more delovati, in na telo kot objekt, ki je nekakšna refleksivnost, prepoznavanje in zavedanje samega sebe. Pomembno pri tej razlagi je, da se zavedamo, da smo oboje:  subjekt, ki se dotika telesa in objekt, ki je »dotaknjen«. Nato telo razdeli na: telo, ki ga spoznavajo drugi in pomeni obliko, zaznavanje lastnega  telesa skozi premišljanje drugih, in na: telo drugih, ki je utelešenost, pri kateri se kaže individualni karakter in pri katerem se kaže dualnost: telo in duh, ki vpliva na telo, med njima je torej povezava in nazadnje še telo kot implex (fr. zapleten, tudi vpleten, vključen) in v tekstu je ta koncept imenovan kot pravo telo (dejansko, stvarno, resnično telo) ali imaginarno telo (dozdevno, namišljeno, navidezno telo). To telo ni  del nobenih prejšnjih konceptov teles, ampak je »potencialna entiteta« . 

Drugo delitev, ki jo naredi Ichikawa,  imenuje telo kot struktura, ki je odvisna od relacije med telo kot subjekt in telo kot objekt  in nakaže na to, da je telo kot subjekt voden in nadziran s strani telo kot objekt. Razdeli na sedem kategorij: struktura kot funkcija, orientacijska struktura, kjer se telo ne zaveda okolja v katerem se nahaja, okolje pa vpliva nanj, struktura z namenom- telo se zaveda sebe in okolice, misel in telo, ti sam in drugi, oblika strukture, telo kot duh, ki je odvisna od stopnje enotnosti telesa kot celote (angl. unity), če je le ta visoka, se odcepimo od vpliva okolja in postanemo svobodni. Ob bolezni ali bolečini pa je ta »unity« nizka in takrat čutimo svoje telo.  Preko te delitve lahko občutimo kompleksnost in pozornost, ki jo vzhodni učenjaki posvetijo razlagi telesa.

Glavna teza Ichikawe je antipod oz. antiteza kartezijanskemu dualizmu[8], kot sam pravi je telo duh in duh je razum, namreč kartezijanski dualizem razlaga, da je duh realno različen, ločen od telesa. S konceptom »the body as a potential whole« razbije Oxfordsko definicijo telesa in s tem »zahodnjaško« mišljenje, da je telo le »tisto«, kar je obdano s kožo. Pravi, da ko pridemo do točno določene enotnosti, telo resnično postane človeško telo in razlika med duhom in telesom izgine. 

Pojem ki/chi/qi označuje duhovno energijo, tudi atmosfero, zrak, občutke, namero, voljo, razum, srce. Neravnovesje ki-ja prinaša bolezen. Krepitev ki-ja je zatorej pomembna. V vzhodni kulturi je dobra mera pozornosti namenjena prakticiranju raznih veščin kot so Kendo, Yudo, dodajam še Ju jitsu, Qigong, Taichi in ostalih, z namenom obvladovanje telesa in duha. Točka, ki je pomembna za prejemanje in dajanje  oz. za fluentnost ki-ja energije je tan t'ien

Danes se na področju razumevanja telesa in duha razvija »nova« panoga alternativnega zdravljenja ali pa revitalizacija stare. Seveda pod okriljem novodobniškega gibanja. To pomeni, da je pri naravnem načinu zdravljenja izpostavljena naravna metoda zdravljenja, npr.: zeliščarstvo, dietetika, zdravljenje s pomočjo bioterapije in ostalih tehnik. Če tako na primeru razložimo potek in prikaz diverzije, ki se ustvari med alternativno metodo zdravljenja in uradno medicino pri diagnosticiranju bolezni, pridemo do rezultatov, ki kažejo na posameznikovo ozaveščanje in prejemanja odgovornosti za težavo in življenje na sploh. Konkretni primer je sledeč: zdravljenja popkovne kile ali hernije. Iz vidika alternativnega zdravljenja, bi se potek pričel z ugotavljanjem psihično-duševnih vzrokov. Na podlagi tega dobimo odgovor: po Louise Hay[9] in Marjanu Ogorevcu[10] (posredno črpal od S.N. Lazarev) je  nastanek kile naprezanje, pritisk in duhovna obremenitev. Naša ustvarjalna moč je šla po napačni poti. Tega se poizkusite zavedati in kot rešitev je podano, da živiš nežno in skladno življenje s samim seboj, izpolnjeno z ljubeznijo in lepimi občutki. Predvsem pa, da se sprejmeš takšnega kakršni si. Naj dodam še njuno filozofijo sami ustvarimo vsako t.i. `bolezen' našega telesa. Medtem ko uradna medicina razlaga: kila (hernija) izbočenje dela črevesa skozi šibki del trebušne stene. Običajno mesto nastanka je v predelu, kjer je mišičje  trebušne stene oslabelo. Zvišan pritisk v trebušni votlini ob dvigovanju bremen, vztrajnem kašlju ali napenjanju med  iztrebljanjem povzroči razmik oslabelih mišic, skozi katere se izboči kila. Ta lahko vsebuje maščobno tkivo ali del črevesa. Kile so pogoste pri moških, ki opravljajo težka fizična dela. Odpravi se jo samo z operativnim posegom (preko vizita.si[11]). Na tej točki se odločimo ali gremo po alternativni poti ali konvencionalni. Vprašanje, ki se nam poraja je: kdaj alternativna medicina učinkuje in kdaj ne?  Nastalo kilo je, po alternativni poti, mogoče odstraniti brez operacije oz. brez neposrednega agresivnega posega v telo in sicer po mayevski medicini s pomočjo cigare in dima.  Pri uradni medicinski razlagi pa  je diagnoza  precej suhoparna, ostra, jasna. Tudi pri  odpravljanju težave ne dopušča kreativnosti, miline in romanticizma, ampak ostro, neobhodno in jasno rešitev, tj. operacijski poseg.  Že zdravnik Asklepios iz Tesalije je postavil takle vrstni red uporabljenih zdravilnih sredstev: Najprej beseda, nato rastlina, na koncu pa nož!

Naslednji primer, ki bi ga na kratko izpostavila, se tiče žensk in menstrualnega cikla in s tem povezanimi menstrualnimi krči. Dojemanje ženske periode se od kulture do kulture razlikuje, gre skozi vero in se odraža v družbi. Zopet po alternativi metodi bi naj jakost krčev in sam izcedek bil povezan s potlačitvijo jeze in agresije[12]. Kar je logično, namreč v tradicionalni kitajski medicini so jetra povezana s čustvom jeze, jetra pa kot vemo čistijo kri. Po uradni medicini pa je vzrok za boleče menstruacije posledica primanjkljaja progesterona in višek estrogena. Torej kako se odzvati na bolečino? Če uporabimo alternativno zdravljenje si bomo skuhale kamilični ali ingverjev čaj ali pa olajšale bolečine s polaganjem rok (npr. reiki), oz. če gremo še globje, bomo raziskale vzroke bolečine, se pravi se bomo poglobile vase in razrešile jezo ali agresijo, ki jo imamo. Postopek, ki nas pripelje do točke ozaveščanja blokad, pa je skozi meditacijo ali tudi s pomočjo (bio)terapevta. Kar pomeni, da je postopek lahko dolgotrajen in pa »povzroči« soočanje s tistim pred čimer najraje bežimo: samim seboj. Če vzamemo samozdravljenja kot vrsto duševnega samorazvoja. Seveda je uporaba sredstva uradne medicine dosti bolj preprost. Bolečino olajša že namreč ena sama tableta. Izbira med zdravljenjem pa temelji na posamezniku in je individualna odločitev.

Ne smemo pozabiti na slovensko ljudsko medicino (etnomedicina), ki je nosi bogata izročila glede pristopa in razumevanja bolezni in samega zdravljenja. Vsebuje tako zdravljenje z zelmi, rokami, zagovori kot tudi magijo. Glasniki ljudske medicine so bili ljudje, ki so imeli večjo sposobnost zdravljenja od drugih. To so bili ljudski zdravniki, ki so jim v Prekmurju rekli vrač, vračitel. Beseda je staroslovanskega izvora. Vrač je bil tisti, ki je govoril čarobne in zdravilne besede in je zdravil z besedami, ki so bile skrbno izbrane in so se imenovale zagovor. Iz besede vrač izvira tudi beseda vrastvo, kar v ljudski govorici še danes pomeni zdravilo. Razen zagovorov so vrači poznali še zapreitke, zarotitve, s katerimi so preganjali bolezni[13]. Je potem smiselno ločevati orient od okcidenta po načinu zdravljenja? Je razlika morda le v latentnosti našega izvornega načina zdravljenja ali vendarle po tem katera medicina je uradno sprejeta? Danes v Sloveniji alternativni in tradicionalni način ni več tabu. Lahko bi rekli, da postaja komplementarna metoda zdravljenja, če ne za nekatere kar primarni način. 

© Klara Magrič, diplomirana kulturologinja in antropologinja

društvo Pesem duše
www.pesem-duse.com 


[1] Afriška etnična skupina.
[2] Chikako Ozawa de Silva, »Beyond the Body/Mind?. Japanese Contemporary Thinkers on Alternative Sociologies of the Body«. V: Body Society 2002; 8, pp. 21-38. Sage Publications com.
[3] tudi Qi in Chi.
[4] prevod po članku Toward a medical anthropology of sensations, 2008: 143. Po Saidu raba terminov in delitev na vzhod – zahod neprimerna (Glej: SAid, Orientalizem
[5] čut po OED definiran kot sposobnost fizičnega zaznavanja.
[6] analogno s términom »Drug« kot nekaj eksotičnega, tujega, nekaj drugačnega.
[7] filozofski princip, da je obstoj nekoga pojasnjen z dejstvom, da ta, ki biva, tudi misli.
[8] po Descartes-u: človeška zavest vsebuje nadnaravno komponento, ki obstaja neodvisno od človeškega telesa.
[9] Hay, L.L., Življenje je tvoje. Iskanja, 1994.
[10] Ogorevc, M., Karmična diagnostika in varen vstop v človekovo biopolje. Samozaložba, 2007.
[11] http://vizita.si/clanek/leksikon/kila.html?qst_id=59561&page=1&p_all_items=61
[12] Ogorevc, M., Karmična diagnostika in varen vstop v človekovo biopolje. Samozaložba, 2007.
[13] J. Zadravec, Ljudsko zdravilstvo v Prekmurju.