četrtek, 24. april 2014

Telesni spomin



Ko smo v strahu, smo zakrčeni. Ko smo jezni, je naša drža napadalna. Ko nas je sram, so naša ramena pobešena. Ko smo samozavestni, stojimo pokončno in brez težav vsakogar pogledamo v oči.
Vsi vemo, da naše telo odraža naša čustvena in mentalna stanja.

Ampak ali je mogoče, da telo nosi svoj spomin? In da prav telesni spomin na pretekle dogodke sproži spremembo v telesu, ki vpliva na to, kakšno držo zavzamemo in posledično, kakšni so telesni odzivi na zunanje dražljaje? Ali so spomini in izkušnje shranjene le v možganih, telo pa potem odreagira nanje?

Izraz telesni spomin

Izraz telesni spomin je relativno nov in sega v leto 1900. Sedanja medicinska in znanstvena raziskovanja pa odkrivajo, da je telo zelo napreden komunikacijski sistem, ki je sposoben sprejemanja, skladiščenja in posredovanja informacij o izkušnjah skozi različne oblike bioenergije. Biofizika razume telo kot živo matrico. Telesni spomin pa se razvije skozi fizične senzacije, čustvene in psihološke vtise glede izkušenj, ki jih telo pretvori v vibracijske vzorce, ki se nahajajo v telesnem povezovalnem tkivu, tekočinah in celičnih membranah. 

Raziskava s črvi

Glede telesnega oziroma celičnega spomina je bila izvedena zanimiva raziskava. James McConnell je meril, kako dolgo so določene vrste črvov potrebovale, da najdejo pot iz labirinta. Skupino izučenih črvov, ki so se že premikali po labirintu, je razrezal in z njimi nahranil neizučene črve. Ti so se učili hitreje in hitreje našli pot iz labirinta od preostalih. Podoben eksperiment je bil izveden tudi na miših.
Teorija telesnega spomina pojasnjuje tudi fantomske bolečine ob izgubi določenih delov telesa ter spremembe v počutju, čustvovanju in razmišljanju oseb, na katerih je bila izvedena transplantacija organa. 

90 % naše energije porabimo za vzdrževanje potlačenih telesnih spominov

Vselej, ko smo v situaciji, ki v nas izzove stres, naš živčni sistem pošlje električne signale mišicam, kar nam pomaga, da se soočimo ali umaknemo. V primeru, da se ne moremo soočiti ali umakniti, na nek način zamrznemo. Tako nastanejo spremembe v našem elektromagnetnem polju, ki potlačijo in imobilizirajo vibracijske odtise v telo. Ponavljajoče situacije tako postanejo naš avtopilot odzivov na zunanje dražljaje, potlačena energija odzivov pa se nalaga. Odzivi postanejo naš ustaljen način reakcije na zunanje dražljaje, ki pa težavo le še poglabljajo. Dr. Michael Ryce meni, da kar 90 % naše energije porabimo za vzdrževanje potlačenih telesnih spominov.

Telesni spomin in emocije

Shahar-Levy je v svoji 35-letni praksi dela z otroci, odraslimi in starejšimi odkrila, da so telesni gibi vselej direktno povezani z emocijami. Človeški gib je pravzaprav vselej emotivni gib, kar vključuje kombinacijo izražanja internih vzgibov, čustev, percepcij in medosebnih odnosov skozi motorične kanale.

Na telesne odzive vplivajo:

  • Energijski dejavniki (uravnavanje napetosti, motivacije, čustva, mobilizacija energije).
  • Strukturni dejavniki (nameni in telesne strategije, občutek za prostor, odnosi, čustvena stanja).
  • Načini delovanja (odnos do spremembe, dejavniki namere, ritem, regulacija, učenje, organizacija).

Anna Freud si je prizadevala odkriti načine, ki bi omogočili osebi, da se ponovno vrne v stanje prvotnih spominov, ko še nismo imeli izdelanih kognitivnih struktur in ne obstaja ločenost med telesom, zavestjo ter umom. V trenutkih povezave med sedanjim delovanjem in zgodnjimi spomini se ustvari unikatno stanje zavesti, v katerem imamo dostop do močne energije.

Kako sprostiti telesne spomine?

Najbolj enostavno in hitro z vadbo. Pračloveku je stresni odziv na zunanje dražljaje služil za to, da je hitro prepoznal nevarnost in reagiral nanjo v obliki bega ali boja, torej soočenja in neke oblike akcije. Dandanes imamo v sebi še vedno močno razvit mehanizem fizične reakcije telesa na dogajanje, vendar običajno naša življenja v vsakdanu niso več resnično ogrožena, ampak gre bolj za percepcijo ogroženosti, sproži pa se enak impulz kot če bi nas napadel mamut ali gorski lev. Zato na isti način reagiramo v službi, doma, pri športu in ostalih vsakodnevnih aktivnostih. Na kratki rok lahko povečan pretok energije, ki ga je sprožila stresna reakcija telesa in nas oskrbela s potrebno energijo za akcijo, sprostimo s katerokoli obliko vadbe. Na dolgi rok pa se je smiselno spustiti globlje in pogledati, kaj nam o tem sporoča naša podzavest, čemu tako reagiramo, česa se v resnici ustrašimo, kaj v nas sproža jezo, ogroženost, žalost in ostale reakcije, ki nas izčrpavajo. Tu stopi v ospredje karmična diagnostika, theta healing in ostale tehnike, ki nam pomagajo razumeti naše odzive in spremeniti omejujoče vedenjske vzorce in reprogamirati obstoječi način reakcije na zunanje dražljaje.


Nina Dolinšek, svetovalka za osebno rast in razvoj


Viri:

-          http://www.bodymemory.com/

-          Hood, Bruce. (2009). Supersense: From Superstition to Religion - The Brain Science of Belief. Constable

-          Yona Shahar-Levy (2012). The Art and Science of Dance/Movement Therapy.

-          Wikipedia (http://en.wikipedia.org/wiki/Body_memory#cite_note-Hood-5).