torek, 22. julij 2014

Delo s senčno živaljo



wolfs-moon.com-1
V nasprotju z živaljo moči, ki se nam praviloma pokaže kot naš prastari najboljši prijatelj, je srečanje s senčno živaljo sicer prav tako intenzivno, vendar običajno pomeni soočenje s svojimi najglobljimi strahovi, odporom in vsem tistim, kar pri sebi zavračamo in od tega bežimo ali se s tem nenehno borimo. Senčna žival predstavlja temni del nas, naš senčni jaz, tiste dele naše osebnosti, ki jih ne maramo, jih zaničujemo, se jih bojimo in si jih stežka priznamo. V nas zbuja iracionalne odzive in morda predstavlja žival, ki smo ji v preteklosti škodovali ali jo pobijali, v nas zbudi močne občutke že samo, če jo vidimo na sliki ali televiziji, ali pa nastopa v naših nočnih morah. Imamo lahko več senčnih živali, lahko se menjajo in spreminjajo skozi čas in našo osebno rast ter tako kot živali moči vključujejo tudi bajeslovna bitja, kot so zmaji, grifini in himere.

Senčna žival moči je čudovit učitelj in ko se pojavi v našem življenju, to prinaša velike spremembe.

Zakaj se bojimo senčne živali?
www.kellymartinspeaks.co.uk
Senčna žival moči je globok učitelj, ki nam prinaša zavedanje o tistih delih nas, ki jih skrivamo celo pred sabo in se z njimi nočemo soočiti. Izraz »senčna« ne izraža negativnosti, ampak preprosto pomeni, da se ta del nas nahaja v nezavednem, v temi naše podzavesti. 
Prevladujoče čustvo, ki ga imamo do te živali, je tudi prevladujoče čustvo, ki ga imamo do dela sebe. Živalska simbolika pravzaprav odseva nas same.

Delo s senčno živaljo
Senčna žival običajno ni prvi živalski pomočnik, ki ga srečamo. Ko nastopi pravi čas, pa je delo z njim zelo globoko doživetje. 
  • Prepoznavanje: če čutite, da je nastopil čas za srečanje s svojo senčno živaljo, se lahko odpravite na potovanje s svojo živaljo moči in jo prosite, da vas odpelje do nje. Lahko pa se tudi zgolj vprašate »Katera žival v meni vzbuja največji strah in odpor?«. Vas je bilo na smrt strah katere od živali, ko ste bili še otroci? Se morda spomnite nočnih mor, povezanih z določeno živaljo.
  • Samoanaliza: ko ugotovite, katera je vaša senčna žival, si lahko odgovorite na spodnja vprašanja:
-          Kaj je tisto, česar se najbolj bojim pri tej živali?
-          Kaj me najbolj odvrača?
-          Kaj je najbolj neprijetna stvar, ki se mi lahko zgodi s to živaljo?
-          Ali lahko v svojih odzivih glede te živali opazim kakšen vzorec (npr. zbežim, postanem jezen, paničen, otrpnem, občutim hlad ali vročino …)
-          Ali se mi je ta žival pojavila v kakšnih sanjah? Kaj se je dogajalo v sanjah? Kakšni so bili moji odzivi?
-          S katerimi občutki povezujem to žival? (npr. strah, odpor, jeza, žalost) – kateri je prevladujoč?
-          Kakšne misli se mi pojavljajo ob tej živali?
-          Kako izgleda ta žival, kako se premika, kakšne so njene značilnosti?
-          Ali mi lahko škoduje in kako? 

  •            Soočenje: za delo s senčno živaljo se je potrebno soočiti s svojim strahom. To lahko naredite fizično, če gre za manjše živali, kot so pajki, kače, komarji, hrošči, miši ipd., skozi slike in video posnetke pri živalih, ki so sicer nevarne ali pa v meditaciji oziroma skozi šamansko potovanje. 

  •       Ustvarjanje odnosa: delo s senčno živaljo naj bo postopno, tako da počasi ustvarite vez, nek odnos z njo. Gre za duhovni proces, ki terja svoj čas in nam pomaga, da ozavestimo tiste dele sebe, ki jih zanikamo, tlačimo ali se jim izogibamo. Delo s senčno živaljo je lahko težavno in spremljajo ga lahko solze, strahovi in celo bolečina, če v sebi nosimo travme in spomine na dogodke, ko nas je ta žival ranila. Vendar že sama odločitev za delo z živaljo razblini polovico strahov, ki nas držijo v okovih in nas polnijo z negativnimi mislimi, občutki, pričakovanji, predstavami in iluzijami o sebi.
Zakaj se povezati s senčno živaljo?
www.networkedblogs
Strupene živali nas na primer lahko učijo, da smo tudi mi sposobni krutih, strupenih dejanj, da dosežemo, kar si želimo. Zanikanje nima nikakršnega smisla. Ko sprejmemo to dejstvo, se ga sčasoma naučimo ljubiti, ga razumeti ter s tem zavedanjem živeti. Darilo je neprecenljivo. Povežemo se sabo na način, ki si ga do sedaj nismo mogli niti predstavljati. Do sebe vzgojimo iskro čiste, brezpogojne ljubezni, ki se razplamti v ogenj onkraj teme in svetlobe.
Dokler se zavestno ne povežemo s senčno živaljo– senčnim delom sebe – bodo njene moči delovale v nasprotju z nami. Naš cilj je, da sprejmemo in osvojimo lekcije, ki nam jih prinaša. Kdaj vemo, da smo bili uspešni? Ko se senčne živali ne bojimo več. Ampak brez skrbi – če je nastopil pravi čas, se bo senčna žival vračala k vam in poskrbela, da boste slišali sporočila, ki vam jih želi predati.

Moja izkušnja s senčno živaljo
Vse življenje se bojim pajkov. Že ko sem bila majhna deklica, je mami točno vedela, kaj pomeni krik – imamo neželenega gosta, ki ga mora ona odstraniti, ne da bi ga poškodovala. Spomnim se tudi nočnih mor, v katerih sem bila ujeta v tako majhnem prostoru, da se nisem mogla premakniti in povsod okoli mene pajki, ki so silili vame.
en.wikipedia.org
Z odraščanjem se je iracionalni strah zmanjšal in brez vznemirjenja sem manjšim pajkom dopustila, da so lezli po meni. Pri tistih večjih, z debelimi, črnimi nogami, pa mi je še vedno ušel krik, če so me presenetili v moji neposredni bližini. In potem je nastopil čas. Da se srečam s svojim senčnim prijateljem. Začelo se je ponoči. V napol lucidnih sanjah sem spremljala rojstvo velikega črnega pajka, z debelimi nogami v mojem srcu. Opazovala sem, kako se je počasi izoblikoval in se v celoti prikazal na površju mojih prsi. Stekel je čezme in strah je bil tako močen, da sem se v hipu zavestno prebudila. Takoj mi je bilo jasno, kaj sanje pomenijo, ampak kljub vsemu nisem mogla zaspati, dokler nisem pregledala, če se kakšen pajek vseeno le ne skriva pod vzglavnikom, odejo ali okoli postelje. Zjutraj me je pozdravilo vznemirjenje, ki sta ga spletli kombinacija radovednosti, strahu in zavedanja, da je čas. Tekom meditacije me je moj pajek najprej opazoval od daleč. Skozi predajo najvišji zavesti mi je počasi splezal na rame in čutila sem podporo in toplino. Sem pa tja sem ga pogledala in prikimal mi je, češ – nadaljuj. Potovala sem vse globlje vase v tiste dele, ki se jih do takrat še nisem dotaknila s svetlobo svoje zavesti in pajek mi je bil vse bližje. Ko sem bila pripravljena, je spregovoril in njegov glas mi je bil tako globoko domač. V njem sem uzrla sebe.

Nina Dolinšek
www.ninadolinsek.si

www.whats-your-sign