Če bi lahko pogledali skozi oči univerzuma (boga, stvarnika, absoluta …), bi tudi mi lahko videli in gledali na stvari drugače v življenju. Takrat bi lahko točno videli, zakaj se nam je nekaj zgodilo, zakaj nečesa nismo dobili, zakaj smo se tako odločili …
Mislimo, da smo naredili napako, da si ne zaslužimo, da smo krivi, vendar univerzum na to gleda in vidi drugače. Univerzum gleda na vse to kot na lekcijo duše, da se mi nekaj učimo.
Na kak način se bomo učili, je odvisno od nas. Lahko se učimo skozi trpljenje, izgubo, žalost, strah, … ali skozi ljubezen, uspeh, zadovoljstvo, radost, veselje. To je odvisno od naših prepričanj in vzorcev. Verjemite, da je Univerzumu vseeno, na kakšen način se mi učimo, važno je, da osvojimo lekcijo.
Na primer, hočeš se šolati za arhitekta, vendar se pred študijem odločiš drugače in greš v medicinsko šolo in čez čas ti postane žal, da nisi šel v šolo za arhitekta. Če nam je žal za takšne in podobne stvari (napačne odločitve), da se nismo odločili drugače, lahko pogledamo skozi oči univerzuma in bomo videli, da dokler smo omejeni z določenimi vzorci, prepričanji, mi dejansko nimamo izbire, le zdi se nam, da jo imamo. Potrebno se je osvoboditi določenih vzorcev in prepričanj, da lahko gremo drugam. Takrat, ko nimamo omejitev, se lahko odločimo kaj bomo, prej pa ne.
Takrat lahko postanemo vsak svoj kuhar in si naredimo juho s sestavinami po svojem okusu. Dokler pa imamo določene omejitve, nam juho kuhajo drugi, po želji si lahko dodamo le dodatke, glavnih sestavin ne moremo izbirati.
Ali na primer, gremo v gostilno z namenom, da pojemo zelenjavno juho. Tudi če imamo denar in si želimo zelenjavno juho (čeprav je na meniju nimajo), dobimo tisto juho, ki jo gostilna ponuja na meniju in ne tiste, ki si jo mi želimo. V tem je razlika, ko smo svobodni, lahko izbiramo, ko pa nismo, smo lahko jezni na vse okrog sebe in nam ne preostane nič drugega, kot da se zadovoljimo s tistim, kar nam "gostilna" nudi. Vendar to z juhico je majhna stvar v primerjavi z drugimi stvarmi, ki jih imamo v življenju.
Dokler imamo omejitve, gremo lahko samo po eni poti in smo prepuščeni usodi in drugim, ko pa vzamemo stvari v svoje roke in spremenimo omejitve, se nam odpre več poti in takrat lahko izbiramo, v katero smer (pot) bomo šli.
© Zoran Zavor, društvo Pesem duše