Človek lahko aktivno upravlja s svojim življenjem, se posluša, v glavnem je zmožen narediti vse, kar hoče (tudi pogovarjati se s sabo), ko je stanje duha v ravnovesju. Potrebna je čista povezava: telo, srce, duša, um, duh, da je prizemljeno in povezano z božanskim.
Srce je naš most med fizičnim in energijskim svetom, zato je potrebno naučiti se poslušati svoje srce, priti v stik z njim in mu dopustiti, da je odprto za ljubezen.
Um in duša nista manifestirana na fizični ravni, tako kot srce, imata pa vseeno veliko vlogo v našem življenju.
Naš um lahko razdelimo na več nivojev (vendar to je že tema za novi članek). Večinoma naš um upošteva navodila duše, če mu duša daje jasna navodila. Drugače se um igra z našimi čustvi, mislimi, »je kot razposojen otrok«; če nima kaj za početi, si sam poišče zabavo. Če smo bolj čustven tip, nam nagaja na čustvih, če smo bolj mentalni tip, nam vsiljuje različne misli na mentalni ravni. To počne zato, ker nima povezanosti z božanskim in ne dobi informacij, kaj naj bi počel za naše dobro. Zato si izbere pač tisto, kar mu je pri roki, da zadovolji svoje potrebe.
Naša duša ima dostop do božanskega in s tem je sposobna sprejeti navodila, ki so za nas najboljša in tudi zna odgovoriti na vprašanja, če jih zastavimo. Duša je sposobna priti do vseh potrebnih informacij, ki jih potrebujemo v življenju, potrebno je le priti v stik z njo in ohraniti povezavo. Stik z dušo nam preprečujejo razna prepričanja in vzorci (vzroki, da nismo sposobni poslušati navodila duše).
Srce ima podobno vlogo kot ima naša duša, z razliko, da se nahaja na fizični ravni in vse te informacije posreduje našemu fizičnemu telesu. Če je potrebno, da se pozdravi in daje navodila, kaj je potrebno narediti, se premakniti (motorika). Hkrati drži stik z dušo ter je posrednik med dušo in fizičnim telesom. Posreduje tudi informacije med fizičnim telesom in dušo.
Um je tisti, ki poganja naše fizično telo v akcijo, da se premaknemo in naredimo stvari, ki so potrebne, da zadovoljimo vse naše potrebe.
Duh je tisti, ki vse to izžareva navzven, nas predstavlja v svetu – to, kar smo.
Na primer, če imamo slabo mišljene o sebi, o svoji podobi (da smo predebeli), nekje obstaja vzrok, ki je za nas moteč. Lahko smo bili deležni posmehovanja in je to ostalo zapisano v naši podzavesti. Um se izraža prek našega duha in kadar zopet pride do podobne situacije, se vedno "stisnemo skupaj". Razni oglasi in prepričanja, kakšni bi morali biti, vse to v veliki meri vpliva na naše stanje.
Ko imamo jasno povezavo božansko – zemeljsko, smo sposobni komunicirati sami s sabo, se poslušati in delati stvari, ki so za nas neprecenljive vrednosti, smo povezani s celoto, z vsem, kar obstaja in takrat nismo odvisni od drugih ali od zunanjih stvari, ampak si sami krojimo svojo usodo takšno kot jo hočemo. Ko te povezave ni, smo ujeti v usodo in lahko drugi upravljajo z nami.
Dimenzije
Prva dimenzija je naše fizično telo, ki ga bolj ali manj poznamo vsi (anatomija, motorika).
Druga dimenzija je naša aura, ki je razdeljena na več teles (eterično, čustveno, mentalno in ostala telesa) in čakre, prek katerih sprejemamo in oddajamo energijo.
Tretja dimenzija je naša povezava z božanskim in zemeljskim (os sveta ali axis mundi, linija hare, reiki, …).
Četrta dimenzija je naša jedrna zvezda, skozi katero se razširimo v neskončnost, na vse, kar obstaja.
Zasledijo se tudi druge dimenzije, kot je na primer peta dimenzija, kar pa ni nič drugega kot razčlenjevanje le teh štirih na različne vrste sposobnosti ali pod-dimenzije, kot na primer komunikacija z angeli. To pa so dimenzije zavesti.
Vse stvari se v nas hranijo, tako dobre kot slabe, in kadar pridemo v stik z določeno stvarjo, posledično odreagiramo na določen način.
Nekaj primerov:
Ko imamo prepričanje, da smo debeli, nas že oglas za hujšanje vrže iz ravnovesja.
Ko imamo strah pred hitro vožnjo z avtomobilom, ga občutimo že, ko sedemo v avto.
Ko imamo sposobnost petja, jo bomo izkoristili, ko se ponudi priložnost.
Ko imamo sposobnost iznajdljivosti, to izkoristimo vsakič, ko jo potrebujemo.
© Zoran Zavor, društvo Pesem duše