Nekdo se v teh občutkih utaplja tako globoko, da potrebuje zdravniško pomoč, spet kdo drug tega ne potrebuje. Verjetno pa je vsem skupno to, da se ta občutek prikrade naenkrat, nenapovedano in nas drži ujete v črni globini lastnih misli in čustev.
Kje pa je tista meja, ki razmejuje naravno stanje, ko nam zaniha bioritem v nižine in pojav, ki je strokovno označen za depresijo? Vsakdo izmed nas, tudi sama nisem izjema, doživlja obdobja veselja in obdobja žalosti. To je naravni bioritem, kot je v naravi obdobje sončnega vremena in obdobje dežja. Vsako obdobje pa služi večji življenjski sliki, saj ne bi preživeli brez obojega.
Tako lahko gledamo tudi na naša čustva in pojave, ki se prikradejo v našo dušo. Občutki ljubezni, sreče in veselja so sončni žarki za našo dušo. Občutki žalosti, brezvoljnosti, nemira, ubup pa predstavljajo dež, ki pomaga, da se naša duša očisti "prahu", ki se je skozi čas posedal v naše misli in čustva, ter dobi moč za naprej.
Kako se rešiti, zdraviti, zatreti slabe občutke ko pridejo? Tako se ponavadi glasi vprašanje. Jaz bi se na tem mestu vprašala: Na kakšen način mi ti občutki koristijo? Kaj mi ti občutki resnično sporočajo? Namreč občutki, ki se vlečejo dalj časa od naravnega, nam nekaj sporočajo, nam nekaj želijo povedati, da premaknimo v sebi za boljše življenje. Nekomu na primer obdobje t.i. depresije lahko koristi, da se umakne vase, da posveti energijo sebi, ker jo mogoče drugače preveč razdaja okrog sebe. Drugemu lahko obdobje koristi, da se spočije od preveč aktivnega in stresnega življenja. Ko boste sami poprijeli za krmilo in si dovolili pogledati izza občutke, boste lahko razumeli in sprejeli, kaj vam organizem in vaše bitje želi povedati.
Predlagam vam, da se v obdobjih slabih občutkov ne borite z njimi, zavestno prekinite vdajanje v samopomilovanje, prekinite obsojanje sebe in sveta. Sprejmite občutke kot del življenja, del sveta, del sebe. To je resnična predaja, brez občutka, da smo izgubili, da smo popustili. Gre samo za predajo življenjski energiji, ki je večja in širša od nas, zato se je proti njej nesmiselno boriti ali jo kontrolirati. Šele ko resnično in brezpogojno sprejmemo dejstvo, da smo na tem svetu bitje, ki se uči dvojnosti, ki se uči lahkotnih in težjih občutkov, boste dejansko razumeli smisel obstoja težkih občutkov. Razumeli s srcem.
Za aktivno delo:::
Če kdo želi aktivno pogledati vase, spodaj prilagam nekaj vzorcev s področja karmične diagnostike, ki se splošno pojavljajo ob nastopu intenzivnejših občutkov, ki se jih skupno označuje za depresijo. To so, da poudarim, samo nekako splošni občutki, lahko da pri nekomu kaj drugega ali specifičnega sproža težke občutke. Pri takšnih primerih se nato pogleda direktno v biopolje osebe, kaj ji povzroča težavo. Prediha se jih lahko po postopku Transformacije: http://www.pesem-duse.com/forum/topic58 … acije.html ali se osebno oglasi:
- odvisnost od kontrole
- odvisnost od popolnosti
- upiranje življenju, borba proti poteku življenja
- vzorec jaz sem žrtev
- vzorec jaz sem tujec (v tem svetu, v tem življenju, družini ...)
- vzorec naj drugi naredijo namesto mene
- pretirana usmerjenost vase - egocentrizem
- vzorec kaj lahko dobim (namesto kaj lahko dam)
- Zaviranje svoje moči
- strah pred lastno močjo
Uspešen recept za zmanjšanje dolgotrajnih težkih občutkov je fizična aktivnost, v kateri se dobro preznojimo, po možnosti obvezno na prostem v naravi (svež zrak, zelo priporočljiv vitamin D od sonca), savnanje (da izločimo znoj), masaža (da prebudimo mišice in pretok limfe ter krvi), fizično delo v naravi in stik z zemljo (vrtičkanje, če ste omejeni z zemljo, lahko samo gojenje lončnic). Skrb za drugo živo bitje, najsi bo le lončnica, drevo ali zelenjava, odvrača pretirano pozornost od sebe, zmanjša pretirano pomembnost lastnih občutkov in na ta način sproži ponovno naraven pretok življenjske energije.
© Urška Korun, društvo Pesem duše