BLOG PESEM DUŠE

Pred vami je zelo preprost in hkrati zelo okusen recept za pirin kruh, ki ne zahteva veliko časa in truda, a vsekakor izraža pravo domačnost. V recept je dodana pomembna sestavina, ki je obvezna za odličen obrok. Pozna jo vsak strasten kuhar kuhar - ta sestavina je ljubezen. 💖😊 Sestavine: 500 g bio pirine moke (lahko je navadna ali polnozrnata) ščepec soli 0,5 - 0,75 l tople vode (po občutku dolivamo) 3 žlice olivnega olja ½ bio pecilni prašek* žlička sode bikarbone (farmacevtska)* ljubezen 💗 * Namesto pecilnega praška in sode bikarbone lahko uporabimo tudi kvas. V tem primeru uporabimo eno vrečko suhega kvasa. Priprava: Pečico prižgemo na 180°C in pripravimo pekač. Pekač je lahko poljubne oblike; preverjeno se obnese ozek globok pekač dolžine ca 35 cm. V pekač lahko vstavimo papir za peko ali pa ga namastimo z maščobo.  V skledo presejemo pirino moko ter ji dodamo sol, sodo bikarbono, bio pecilni prašek in vse skupaj premešamo. Nato dodamo toplo vodo, olje premešamo, da je test...

Pri združitvi semenčeca z jajčecem nastane naša prva celica, ki jo poznamo pod več imeni, za nas pa naj bo prva spolna celica. V njej je shranjen zapis, kaj smo prinesli na ta svet, podedovali po starših, del kolektivne zavesti … te informacije se v času bivanja v maternici ter v trenutku rojstva prenašajo na vse ostale celice ter se spreminjajo in dopolnjujejo. V celicah je možno “prebrati” ali smo bili sprejeti s strani staršev in družine ali smo bili zaželeni kot otrok ali smo bili zaželeni kot spol. V celicah je hranjen tudi zapis, če se nismo sprejemali v katerem od prejšnjih življenj ter zapis o čustvih staršev v času bivanja v maternici – ali je bilo mamo strah, sta se z očetom prepirala, je kdo od njiju doživel pretres, je bil kdo od njiju jezen, lahko so nastopile skrbi, kako bodo preživeli in skrbeli za otroka, se je otrok zgodil “po nesreči” … vzrokov je lahko veliko. Glede na kakovost zapisov v naših celicah se skozi življenje kažejo posledice njihovega delovanja. Na primer...

"Ni slabega vremena, so samo slaba oblačila. - Švedski pregovor" Naravo sprejemamo odprtih rok, kadar nas obdari s soncem, toplino in bogatimi sadovi. Takrat jo z vsem bitjem doživljamo, vsrkavamo in priznavamo njeno prisotnost. Kadar pa z neba padejo prve kaplje ali snežinke, hitro vzamemo dežnik, skočimo v zavetje ali se skrijemo za varne in suhe zidove našega doma. Takrat nam ni več po volji, da bi se ji nastavili, jo vsrkavali, ampak se raje zavijemo v klobčič in preživimo dan znotraj štirih sten. Naravi svoj obraz najraje pokažemo takrat, ko posveti sonček, pihlja blag vetrič ali celo kraljuje brezvetrje ter po možnosti ni zunaj niti premrzlo niti pretoplo.

Veliko ljudi doživlja stanja, ko se počutijo slabo, ničevo, brez smisla, težko ... Nekateri doživljajo ta obdobja dlje časa, po cele tedne, drugi imajo samo slab dan ali dva. Nekdo se v teh občutkih utaplja tako globoko, da potrebuje zdravniško pomoč, spet kdo drug tega ne potrebuje. Verjetno pa je vsem skupno to, da se ta občutek prikrade naenkrat, nenapovedano in nas drži ujete v črni globini lastnih misli in čustev.

Osebna os je tista, ki gre skozi naše telo iz središča Zemlje v središče vesolja in obratno. Obstajajo različna imena in načini, kako se lahko povežemo z našo osebno osjo. Poznana je pod različnimi imeni, verjetno ste že slišali za katerega od sledečih: »linija hare«, »axis mundi«, »os sveta«, »kakor zgoraj, tako spodaj« … ključni namen osebne osi je povezava božansko – zemeljsko, torej ozaveščanje pretoka povezav med našo trenutno inkarnacijo na zemlji in neskončnim izvorom, iz katerega prihajamo in sposobnostjo materializacije našega namena. Povezavo lahko močneje ozavestimo tudi z reikijem, skalarnimi valovi ali energijskimi vajami, kot so tai chi, qigong,… Zdrava linija hare je osnova, če se v življenju hočemo osamosvojiti in ustvarjati življenje po svojem okusu.

Življenjski namen naj bi izpolnjeval osebo, jo delal srečno, zadovoljno, radostno. Zadnje čase opažam (srečujem) vse več ljudi, ki imajo težavo s tem, da so nezadovoljni/nesrečni v svojemu življenju, ker ne poznajo svojega življenjskega namena. Težava je v tem, ker oseba pozna, da obstaja nekaj boljšega, kot je sedaj, vendar tega ne najde, oziroma ne ve kaj je njeno delo/namen. Večina jih dela delo, ki jih ne veseli in zato so nesrečni/depresivni ... a vsakdo ve, da obstaja življenjski namen. Prisoten je strah – kaj pa če ne bom nikoli vedel svoj življenjski namen in ne bom izpolnil svoj namen, kar sem si izbral.

Samopodoba je del naše osebnosti, ki se oblikuje od našega otroštva in vpliva na občutke lastne vrednosti. Samopodoba je skupek posameznikovega doživljanja sebe, tistega kar mislimo, čutimo, reagiramo, lastnem videzu, doživljanju; ne glede na to, ali je pozitivno ali negativno, ter od tega kako mislimo in čutimo, da nas doživljajo drugi. Za dobro samopodobo je značilno, da smo samozavestni, verjamemo vase, pozitivno mislimo/čutimo, smo zadovoljni, srečni, izpolnjeni, imamo moč narediti tisto,  kar želimo ... Za slabo samopodobo je značilno, da se počutimo slabo, neizpolnjeno, smo v strahu, skrbeh, krivdi, v depresiji, stresu, napetosti, negativno mislimo/čutimo in skozi te občutke doživljamo svet.